Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar FRANC KRIŠTOF REISS se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu. Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.
—–
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …«
Na današnji dan pred 170-imi leti pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora, na vlaku pa je igrala tudi godba štajerskega regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.
—–
Arhitekt JOSIP CÓSTAPERÁRIA se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Krapju. Najprej je v Trstu in Gorici projektiral nekaj pomembnih stavb, od leta 1925 pa je bil zasebni arhitekt. V Ljubljani je med drugim ustvaril nekdanji Velesejem v Tivoliju, Ljubljanski Dvor (zdaj poslopje železniškega gospodarstva) in vrsto stanovanjskih hiš na ljubljanski Vrtači. Zgodnja dela arhitekta Josipa Costaperaria kažejo umirjen historicizem, poznejša pa veljajo za najvidnejše dosežke funkcionalizma v slovenski arhitekturi.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar FRANC KRIŠTOF REISS se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu. Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.
—–
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …«
Na današnji dan pred 170-imi leti pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora, na vlaku pa je igrala tudi godba štajerskega regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.
—–
Arhitekt JOSIP CÓSTAPERÁRIA se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Krapju. Najprej je v Trstu in Gorici projektiral nekaj pomembnih stavb, od leta 1925 pa je bil zasebni arhitekt. V Ljubljani je med drugim ustvaril nekdanji Velesejem v Tivoliju, Ljubljanski Dvor (zdaj poslopje železniškega gospodarstva) in vrsto stanovanjskih hiš na ljubljanski Vrtači. Zgodnja dela arhitekta Josipa Costaperaria kažejo umirjen historicizem, poznejša pa veljajo za najvidnejše dosežke funkcionalizma v slovenski arhitekturi.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov