Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1864 je bil ob pomoči francoske vojske za mehiškega cesarja postavljen Ferdinand Maksimiliján, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Ker so se Mehičani temu upirali, mu je Franc Jožef pomagal ohranjati prestol z vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Tudi ljubljanski mestni svet je na današnji dan tistega leta (torej pred 152-imi leti) izdal poziv za vstop med prostovoljce.
Kandidati so morali biti krščanske vere, neoženjeni ali vdovci brez otrok in ne starejši od štirideset let. Njihovo zbirališče je bilo v Ljubljani v Cukrarni ter na travniku ob sedanji Njegoševi cesti, kjer stoji zdaj večstanovanjski blok, na ta dogodek po domače imenovan »Meksika«. Stavbo so postavili med obema vojnama po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica in po zgledu dunajskih stanovanjskih blokov iz tistega časa. V sredini ima veliko dvorišče, vhodno vežo z obokanim stropom pa krasijo še komaj vidne freske Riharda Jakopiča.
Na ljubljanskem kolodvoru se je od mehiških prostovoljcev poslovil župan Henrik Costa, pozneje pa so iz Trsta v več skupinah odpluli proti Mehiki. Potem, ko so Mehičani cesarja Maksimilijana tri leta pozneje ustrelili, se je domov vrnila le dobra šestina teh fantov in mož. Na Slovenskem se je zagorelih in črnobradih povratnikov prijelo ime »meksikájnarji«, k nam pa so prinesli tudi novo modo: močnó nabrane škornje z ostrogami – meksikánar´ce.
—–
Športnik in telovadec JANEZ PORENTA se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani. Kot telovadec “Sokola” je bil član jugoslovanske telovadne vrste in je dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah: v mnogoboju je vrsta leta 1924 dosegla v Parizu 4. mesto, 1928 pa je v Amsterdamu dobila bronasto medaljo. To je še vedno najboljša ekipna uvrstitev naših telovadcev na olimpijskih igrah. Kot posameznik je Porenta obakrat dosegel 6. mesto v preskoku. Kot član vodstva demokratičnega krila “Sokola” je med okupacijo dejavno sodeloval v osvobodilni fronti. Zaradi izdaje so ga italijanski okupatorji aretirali in kot talca junija 1942. leta ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani.
—–
Kar petdeset let je črnska plesalka, pevka in filmska igralka ameriškega rodu JOSEPHINE BAKER navduševala občinstvo na odrih vsega sveta. Bila je zvezdnica pariškega Folies Bergera in ameriškega Brodwaya, bojevnica za boljše in pravičnejše odnose med državami, članica mednarodnih organizacij za boj proti razsizmu in posvojiteljica dvanajstih otrok, vsakega iz druge države.
S šestnajstimi leti je lepa mulatka že nastopala v glasbenih komedijah po Združenih državah Amerike, s svojim tako imenovanim »divjim plesom«, eksotično koreografijo razgaljenega telesa na osnovi afriških in črnskih ritmov, je osvojila tudi Francijo in leta 1937 postala njena državljanka. Do druge svetovne vojne je posnela nekaj filmov, med vojno je delala v organizaciji Rdečega križa in v francoskem osvobodilnem gibanju ter zabavala francoske vojake v Afriki in na Bližnjem Vzhodu. Pozneje se je ukvarjala s humanitarno dejavnostjo in občasno nastopala vse do svoje smrti. Josephine Baker se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Saint Louisu v Združenih državah Amerike.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1864 je bil ob pomoči francoske vojske za mehiškega cesarja postavljen Ferdinand Maksimiliján, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Ker so se Mehičani temu upirali, mu je Franc Jožef pomagal ohranjati prestol z vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Tudi ljubljanski mestni svet je na današnji dan tistega leta (torej pred 152-imi leti) izdal poziv za vstop med prostovoljce.
Kandidati so morali biti krščanske vere, neoženjeni ali vdovci brez otrok in ne starejši od štirideset let. Njihovo zbirališče je bilo v Ljubljani v Cukrarni ter na travniku ob sedanji Njegoševi cesti, kjer stoji zdaj večstanovanjski blok, na ta dogodek po domače imenovan »Meksika«. Stavbo so postavili med obema vojnama po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica in po zgledu dunajskih stanovanjskih blokov iz tistega časa. V sredini ima veliko dvorišče, vhodno vežo z obokanim stropom pa krasijo še komaj vidne freske Riharda Jakopiča.
Na ljubljanskem kolodvoru se je od mehiških prostovoljcev poslovil župan Henrik Costa, pozneje pa so iz Trsta v več skupinah odpluli proti Mehiki. Potem, ko so Mehičani cesarja Maksimilijana tri leta pozneje ustrelili, se je domov vrnila le dobra šestina teh fantov in mož. Na Slovenskem se je zagorelih in črnobradih povratnikov prijelo ime »meksikájnarji«, k nam pa so prinesli tudi novo modo: močnó nabrane škornje z ostrogami – meksikánar´ce.
—–
Športnik in telovadec JANEZ PORENTA se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani. Kot telovadec “Sokola” je bil član jugoslovanske telovadne vrste in je dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah: v mnogoboju je vrsta leta 1924 dosegla v Parizu 4. mesto, 1928 pa je v Amsterdamu dobila bronasto medaljo. To je še vedno najboljša ekipna uvrstitev naših telovadcev na olimpijskih igrah. Kot posameznik je Porenta obakrat dosegel 6. mesto v preskoku. Kot član vodstva demokratičnega krila “Sokola” je med okupacijo dejavno sodeloval v osvobodilni fronti. Zaradi izdaje so ga italijanski okupatorji aretirali in kot talca junija 1942. leta ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani.
—–
Kar petdeset let je črnska plesalka, pevka in filmska igralka ameriškega rodu JOSEPHINE BAKER navduševala občinstvo na odrih vsega sveta. Bila je zvezdnica pariškega Folies Bergera in ameriškega Brodwaya, bojevnica za boljše in pravičnejše odnose med državami, članica mednarodnih organizacij za boj proti razsizmu in posvojiteljica dvanajstih otrok, vsakega iz druge države.
S šestnajstimi leti je lepa mulatka že nastopala v glasbenih komedijah po Združenih državah Amerike, s svojim tako imenovanim »divjim plesom«, eksotično koreografijo razgaljenega telesa na osnovi afriških in črnskih ritmov, je osvojila tudi Francijo in leta 1937 postala njena državljanka. Do druge svetovne vojne je posnela nekaj filmov, med vojno je delala v organizaciji Rdečega križa in v francoskem osvobodilnem gibanju ter zabavala francoske vojake v Afriki in na Bližnjem Vzhodu. Pozneje se je ukvarjala s humanitarno dejavnostjo in občasno nastopala vse do svoje smrti. Josephine Baker se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Saint Louisu v Združenih državah Amerike.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov