Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo slikarja ANTONA TUŠKA je slabo poznano, pripisane pa so mu številne oljne slike v cerkvah in freske na znamenjih in hišah na Gorenjskem, zlasti na Škofjeloškem. Večkrat je delal za kapucinski samostan v Škofji Loki, poslikal pa je tudi romarsko cerkev na Veseli gori pri Šentrupertu. Njegove oljne slike so mehko modelirane in lirično občutene, freske pa zaradi prevelikih figur učinkujejo nerodno. Anton Tušek se je rodil na današnji dan leta 1725 v Škofji Loki.
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853i rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Pevmi na Goriškem.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom Josipom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
IVAN ŠKAFAR je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v raznih župnijah, izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji ter od leta 1959 dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Ivan Škafar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Radljah ob Dravi.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Delo slikarja ANTONA TUŠKA je slabo poznano, pripisane pa so mu številne oljne slike v cerkvah in freske na znamenjih in hišah na Gorenjskem, zlasti na Škofjeloškem. Večkrat je delal za kapucinski samostan v Škofji Loki, poslikal pa je tudi romarsko cerkev na Veseli gori pri Šentrupertu. Njegove oljne slike so mehko modelirane in lirično občutene, freske pa zaradi prevelikih figur učinkujejo nerodno. Anton Tušek se je rodil na današnji dan leta 1725 v Škofji Loki.
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853i rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Pevmi na Goriškem.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom Josipom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
IVAN ŠKAFAR je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v raznih župnijah, izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji ter od leta 1959 dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Ivan Škafar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Radljah ob Dravi.
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov