Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo slikarja ANTONA TUŠKA je slabo poznano, pripisane pa so mu številne oljne slike v cerkvah in freske na znamenjih in hišah na Gorenjskem, zlasti na Škofjeloškem. Večkrat je delal za kapucinski samostan v Škofji Loki, poslikal pa je tudi romarsko cerkev na Veseli gori pri Šentrupertu. Njegove oljne slike so mehko modelirane in lirično občutene, freske pa zaradi prevelikih figur učinkujejo nerodno. Anton Tušek se je rodil na današnji dan leta 1725 v Škofji Loki.
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853i rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Pevmi na Goriškem.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom Josipom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
IVAN ŠKAFAR je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v raznih župnijah, izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji ter od leta 1959 dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Ivan Škafar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Radljah ob Dravi.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Delo slikarja ANTONA TUŠKA je slabo poznano, pripisane pa so mu številne oljne slike v cerkvah in freske na znamenjih in hišah na Gorenjskem, zlasti na Škofjeloškem. Večkrat je delal za kapucinski samostan v Škofji Loki, poslikal pa je tudi romarsko cerkev na Veseli gori pri Šentrupertu. Njegove oljne slike so mehko modelirane in lirično občutene, freske pa zaradi prevelikih figur učinkujejo nerodno. Anton Tušek se je rodil na današnji dan leta 1725 v Škofji Loki.
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853i rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Pevmi na Goriškem.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom Josipom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
IVAN ŠKAFAR je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v raznih župnijah, izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji ter od leta 1959 dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Ivan Škafar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Radljah ob Dravi.
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Neveljaven email naslov