Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
6247 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov