Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.06.2016


Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – ŽIGO LAMBERGA. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno boril s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah.
Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani, letnica ni znana. Študiral je na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – in obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili Turki.
Imenovali so ga tudi za komisarja pri ustanavljanju protiturške križarske vojske in tudi to dolžnost je uspešno opravljal. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lambert na današnji dan leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so prenesli njegove telesne ostanke na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
—–
Naravoslovec JULIJ GLOWACKI se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Idriji. Preučeval je sistematiko in razširjenost nižjih rastlin, predvsem mahov. Njegove razprave o mahovih Pohorja, Julijskih in Kamniško-savinjskih Alp ter kraških in obmorskih pokrajin so temelj poznavanja brioflore v Sloveniji. Odkril in opisal je več novih skupin gliv, lišajev in mahov. Julij Glowacki je zasnoval tudi prvi ključ za določanje cvetnic in praprotnic v slovenskem jeziku.
—–
Pravnik in zgodovinar LOJZE UDE se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star, bojeval na raznih frontah in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojno sodišče, oktobra leta 1918 je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka in nato z njim v imenu Jugoslavije začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško.
Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz prava, nato kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter pozneje odprl odvetniško pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah. Po okupaciji Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvodilnem svetu.
Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je zgodovinopisnemu raziskovanju, zlasti problematiki Koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za bolj stvarno in pravično uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 pa zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil na današnji dan leta 1896 v Križah pri Tržiču.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.06.2016


Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – ŽIGO LAMBERGA. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno boril s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah.
Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani, letnica ni znana. Študiral je na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – in obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili Turki.
Imenovali so ga tudi za komisarja pri ustanavljanju protiturške križarske vojske in tudi to dolžnost je uspešno opravljal. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lambert na današnji dan leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so prenesli njegove telesne ostanke na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
—–
Naravoslovec JULIJ GLOWACKI se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Idriji. Preučeval je sistematiko in razširjenost nižjih rastlin, predvsem mahov. Njegove razprave o mahovih Pohorja, Julijskih in Kamniško-savinjskih Alp ter kraških in obmorskih pokrajin so temelj poznavanja brioflore v Sloveniji. Odkril in opisal je več novih skupin gliv, lišajev in mahov. Julij Glowacki je zasnoval tudi prvi ključ za določanje cvetnic in praprotnic v slovenskem jeziku.
—–
Pravnik in zgodovinar LOJZE UDE se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star, bojeval na raznih frontah in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojno sodišče, oktobra leta 1918 je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka in nato z njim v imenu Jugoslavije začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško.
Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz prava, nato kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter pozneje odprl odvetniško pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah. Po okupaciji Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvodilnem svetu.
Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je zgodovinopisnemu raziskovanju, zlasti problematiki Koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za bolj stvarno in pravično uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 pa zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil na današnji dan leta 1896 v Križah pri Tržiču.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov