Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov