Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1862 se je pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah rodil izumitelj in industrialec JANEZ PUH. V zadnjih letih 19. stoletja je izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil, Tomos iz Kopra.
Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje.
—–
Znanstveni opus pravnika STOJANA CIGOJA obsega več kot tristo del, med njimi približno 35 knjig. V njih je zajel zlasti področja obligacijskega prava, mednarodnega zasebnega prava in avtorskega prava. S temi deli je bistveno prispeval k pravni teoriji, nekatera področja pa je prvi pri nas znanstveno obdelal, na primer odškodninsko pravo na podroćju nuklearne energije, pravo varstva okolja in potrošniško pravo.
Stojan Cigoj je iz prava doktoriral leta 1943, leta 1965 pa je postal redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na ljubljanski pravni fakulteti; bil je tudi njen dekan. Kot priznan strokovnjak je bil med drugim arbiter zunanjetrgovinske arbitraže pri Mednarodni arbitraži o investicijah v Washintonu. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Strnišču pri Ptuju.
—–
Zaradi ugodne zemljepisne lege je bila Ljubljanska kotlina naseljena že v predzgodovinski dobi. Skozi ljubljanska vrata med grajskim gričem in Rožnikom so vodile naravne poti, ki so povezovale Panonijo s severno Italijo ter severno Evropo z Balkanom. Po doslej znanih podatkih so ljubljansko kotlino začeli naseljevati ob robu ljubljanskega Barja na širšem območju današnjega Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Nastajati so začele koliščarske naselbine – pravokotne kolibe z dvokapno streho na lesenih ploščadih, velikih okoli trideset kvadratnih metrov, ki so bile z mostovi povezane s kopnim. Po nekaterih domnevah so mostiščarji živeli tudi tik pod grajskim gričem na današnjrm Starem trgu. Najstarejša kolišča so datirana v sredino 5. tisočletja pred našim štetjem.
Arheologi so med drugim na Barju našli precej ostankov kamnitega, koščenega in lesenega orodja, bronaste predmete, lončene posode, pa tudi ostanke kalupa za ulivanje sekir in talilnega lončka z ostanki bakra. Atraktivna najdba, ki priča o življenju mostiščarjev je lesen čoln – drevak, ki je razstavljen v Narodnem muzeju. Pri raziskavah ostanka kolišča na lokaciji Stare gmajne pri Vrhniki so pred štirinajstimi leti našli kolo iz trdega jesenovega lesa z osjo iz hrastovine. Po zadnjih analizah je staro več kot 5.000 let in velja za najstarejše leseno kolo na svetu. Uvrščajo ga v sam vrh svetovne dediščine.
Tako imenovana koliščarska kultura ljubljanskega Barja je svoj vrhunec doživela v bakreni dobi in odmrla proti sredini bronaste dobe. Življenje prvotnih prebivalcev ljubljanske kotline .- mostiščarjev, je v povesti “Bobri” oživil pisatelj Janez Jalen.
Na današnji dan leta 2011 so kolišča na Barju skupaj s švicarskimi, nemškimi, italijanskimi in francoskimi kolišči vpisali na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1862 se je pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah rodil izumitelj in industrialec JANEZ PUH. V zadnjih letih 19. stoletja je izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil, Tomos iz Kopra.
Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje.
—–
Znanstveni opus pravnika STOJANA CIGOJA obsega več kot tristo del, med njimi približno 35 knjig. V njih je zajel zlasti področja obligacijskega prava, mednarodnega zasebnega prava in avtorskega prava. S temi deli je bistveno prispeval k pravni teoriji, nekatera področja pa je prvi pri nas znanstveno obdelal, na primer odškodninsko pravo na podroćju nuklearne energije, pravo varstva okolja in potrošniško pravo.
Stojan Cigoj je iz prava doktoriral leta 1943, leta 1965 pa je postal redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na ljubljanski pravni fakulteti; bil je tudi njen dekan. Kot priznan strokovnjak je bil med drugim arbiter zunanjetrgovinske arbitraže pri Mednarodni arbitraži o investicijah v Washintonu. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Strnišču pri Ptuju.
—–
Zaradi ugodne zemljepisne lege je bila Ljubljanska kotlina naseljena že v predzgodovinski dobi. Skozi ljubljanska vrata med grajskim gričem in Rožnikom so vodile naravne poti, ki so povezovale Panonijo s severno Italijo ter severno Evropo z Balkanom. Po doslej znanih podatkih so ljubljansko kotlino začeli naseljevati ob robu ljubljanskega Barja na širšem območju današnjega Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Nastajati so začele koliščarske naselbine – pravokotne kolibe z dvokapno streho na lesenih ploščadih, velikih okoli trideset kvadratnih metrov, ki so bile z mostovi povezane s kopnim. Po nekaterih domnevah so mostiščarji živeli tudi tik pod grajskim gričem na današnjrm Starem trgu. Najstarejša kolišča so datirana v sredino 5. tisočletja pred našim štetjem.
Arheologi so med drugim na Barju našli precej ostankov kamnitega, koščenega in lesenega orodja, bronaste predmete, lončene posode, pa tudi ostanke kalupa za ulivanje sekir in talilnega lončka z ostanki bakra. Atraktivna najdba, ki priča o življenju mostiščarjev je lesen čoln – drevak, ki je razstavljen v Narodnem muzeju. Pri raziskavah ostanka kolišča na lokaciji Stare gmajne pri Vrhniki so pred štirinajstimi leti našli kolo iz trdega jesenovega lesa z osjo iz hrastovine. Po zadnjih analizah je staro več kot 5.000 let in velja za najstarejše leseno kolo na svetu. Uvrščajo ga v sam vrh svetovne dediščine.
Tako imenovana koliščarska kultura ljubljanskega Barja je svoj vrhunec doživela v bakreni dobi in odmrla proti sredini bronaste dobe. Življenje prvotnih prebivalcev ljubljanske kotline .- mostiščarjev, je v povesti “Bobri” oživil pisatelj Janez Jalen.
Na današnji dan leta 2011 so kolišča na Barju skupaj s švicarskimi, nemškimi, italijanskimi in francoskimi kolišči vpisali na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov