Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.