Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Neveljaven email naslov