Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

06.08.2016


Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

06.08.2016


Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.


27.11.2022

3. december - agronom, ki je leta 1988 vznemiril politiko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

2. december - železnica do Kopra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

1. december - odločno zoper "miting resnice"

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

30. november - Andrej Gosar in krščanskosocialna misel

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

22. november - Ralph Churches in »Vranov let v svobodo«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

21. november - prisega slovenske vojske leta 1918

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

20. november - prvo ime slovanske filologije 19. stoletja

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

19. november - začetki elektrifikacije pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

18. november - kartograf izza kmečke mize

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

17. november - Kričač, odporniška radijska postaja

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

16. november - Napoleonovi vojaki s Kranjskega

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

15. november - začetki rotarijanstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

14. november - o slovenskem liberalnem prvaku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 37 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov