Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.08.2016


Politični, narodni in sindikalni delavec FRANC ŠTOKA – RADO se je leta 1928 izselil v Argentino ter se preživljal z občasnimi deli. Bil je dejaven v jugoslovanski komunistični sekciji v okviru argentinske komunistične partije ter je postal član najvišjih argentinskih partijskih organov. Kot govornik je nastopal na političnih in sindikalnih zborovanjih, urejal glasila slovenske komunistične sekcije ter v Buenos Airesu sodeloval pri slovenskem Ljudskem odru. Oblasti so ga večkrat zaprle, leta 1933 pa izgnale v Italijo; tam je bil tudi zaprt in interniran vse do zloma fašizma deset let pozneje.
Takrat se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, bil politični komisar bataljona Kosovelove brigade ter organiziral in nato vodil Delavsko enotnost. Kot politični komisar komande mesta Trst se je pred koncem vojne pogajal o vdaji nemške posadke pri svetem Justu in se povezal z novozelandskimi enotami ob njihovem prihodu v mesto. Po vojni je nadaljeval narodnoobrambno delo na Tržaškem, Goriškem in Koprskem. Franc Štoka Rado se je rodil na današnji dan leta 1901 na Kontovelu pri Trstu.
—–
Slikarka ALEKSA IVANC OLIVIERI je pred in med drugo svetovno vojno obiskovala risarske tečaje pri naših priznanih slikarjih, leta 1950 pa je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter opravila tudi specialko iz restavratorstva; že leto pozneje je pripravila svojo prvo samostojno razstavo. Pritegnile so jo predvsem srednjeveške freske in njena kopija Svetih treh kraljev iz Mač je bila na razstavi jugoslovanskih fresk, ki je gostovala v vseh evropskih glavnih mestih.
Pozneje se je v Rimu dve leti izpopolnjevala v slikarstvu in grafiki, opremila nekaj knjig ter s svojimi deli sodelovala na prvi razstavi slovenske izseljenske grafike v Buenos Airesu. Naslednje desetletje je ustvarjala in tudi razstavljala v Franciji in Alžiriji; z deli iz tega obdobja je sodelovala na skupinski razstavi sodobne slovenske umetnosti leta 1964 v New Yorku ter leto pozneje v Washingtonu. Ustalila se je na Korziki, se leta 1965 tam poročila in začela postopno spreminjati vsebino in barve svojih slik.
Te življenjske postaje Alekse Ivanc Olivieri so zaznamovale njeno ustvarjanje, s katerim se je uvrstila med naše najzanimivejše iskalke drugačnega, nekonvencionalnega izraza, pa tudi med umetnice, ki so se spontano odzvale na izzive historično naglašenega postmodernizma. Rodila se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Pesnik in pisatelj KAREL MAUSER se je rodil na današnji dan leta 1918 na Bledu. 1939. leta je stopil v bogoslovje, vendar ga ni dokončal. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni so ga izgnali v Avstrijo, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. Pred vojno se je uveljavil z mohorjanskimi povestmi. Pomembno delo njegovega begunskega časa je roman »Kaplan Klemen«, najpomembnejše delo njegovega zdomstva pa trilogija »Ljudje pod bičem«, svojevrstna upodobitev vojne in revolucije na Slovenskem. Vsa dela pisatelja Karla Mauserja so bila do osamosvojitve v domovini prepovedana.
—–
Časnikar JANEZ KRANJEC se je rodil na današnji dan leta 1918 v Utiku pri Ljubljani. Po vojni je najprej delal na Radiu Ljubljana, jeseni leta 1947 pa se je lotil tretjega oživljanja humoristično-satiričnega lista Pavliha. Prvega Pavliho je 1870. leta uredil in založil Fran Levstik (izšlo je šest številk), drugi pa je začel izhajati 1944. leta in čez dobra tri leta zamrl. Kranjec je bil v letih od 1947 do 54 glavni in odgovorni urednik Pavlihe, nato pa do leta 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in z načrtno obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je Janez Kranjec omogočil Pavlihi kontinuiteto in ga razvil v odmevno javno tribuno. Tretji Pavliha je nepretrgoma izhajal 44 let – do sredine leta 1991.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.08.2016


Politični, narodni in sindikalni delavec FRANC ŠTOKA – RADO se je leta 1928 izselil v Argentino ter se preživljal z občasnimi deli. Bil je dejaven v jugoslovanski komunistični sekciji v okviru argentinske komunistične partije ter je postal član najvišjih argentinskih partijskih organov. Kot govornik je nastopal na političnih in sindikalnih zborovanjih, urejal glasila slovenske komunistične sekcije ter v Buenos Airesu sodeloval pri slovenskem Ljudskem odru. Oblasti so ga večkrat zaprle, leta 1933 pa izgnale v Italijo; tam je bil tudi zaprt in interniran vse do zloma fašizma deset let pozneje.
Takrat se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, bil politični komisar bataljona Kosovelove brigade ter organiziral in nato vodil Delavsko enotnost. Kot politični komisar komande mesta Trst se je pred koncem vojne pogajal o vdaji nemške posadke pri svetem Justu in se povezal z novozelandskimi enotami ob njihovem prihodu v mesto. Po vojni je nadaljeval narodnoobrambno delo na Tržaškem, Goriškem in Koprskem. Franc Štoka Rado se je rodil na današnji dan leta 1901 na Kontovelu pri Trstu.
—–
Slikarka ALEKSA IVANC OLIVIERI je pred in med drugo svetovno vojno obiskovala risarske tečaje pri naših priznanih slikarjih, leta 1950 pa je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter opravila tudi specialko iz restavratorstva; že leto pozneje je pripravila svojo prvo samostojno razstavo. Pritegnile so jo predvsem srednjeveške freske in njena kopija Svetih treh kraljev iz Mač je bila na razstavi jugoslovanskih fresk, ki je gostovala v vseh evropskih glavnih mestih.
Pozneje se je v Rimu dve leti izpopolnjevala v slikarstvu in grafiki, opremila nekaj knjig ter s svojimi deli sodelovala na prvi razstavi slovenske izseljenske grafike v Buenos Airesu. Naslednje desetletje je ustvarjala in tudi razstavljala v Franciji in Alžiriji; z deli iz tega obdobja je sodelovala na skupinski razstavi sodobne slovenske umetnosti leta 1964 v New Yorku ter leto pozneje v Washingtonu. Ustalila se je na Korziki, se leta 1965 tam poročila in začela postopno spreminjati vsebino in barve svojih slik.
Te življenjske postaje Alekse Ivanc Olivieri so zaznamovale njeno ustvarjanje, s katerim se je uvrstila med naše najzanimivejše iskalke drugačnega, nekonvencionalnega izraza, pa tudi med umetnice, ki so se spontano odzvale na izzive historično naglašenega postmodernizma. Rodila se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Pesnik in pisatelj KAREL MAUSER se je rodil na današnji dan leta 1918 na Bledu. 1939. leta je stopil v bogoslovje, vendar ga ni dokončal. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni so ga izgnali v Avstrijo, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. Pred vojno se je uveljavil z mohorjanskimi povestmi. Pomembno delo njegovega begunskega časa je roman »Kaplan Klemen«, najpomembnejše delo njegovega zdomstva pa trilogija »Ljudje pod bičem«, svojevrstna upodobitev vojne in revolucije na Slovenskem. Vsa dela pisatelja Karla Mauserja so bila do osamosvojitve v domovini prepovedana.
—–
Časnikar JANEZ KRANJEC se je rodil na današnji dan leta 1918 v Utiku pri Ljubljani. Po vojni je najprej delal na Radiu Ljubljana, jeseni leta 1947 pa se je lotil tretjega oživljanja humoristično-satiričnega lista Pavliha. Prvega Pavliho je 1870. leta uredil in založil Fran Levstik (izšlo je šest številk), drugi pa je začel izhajati 1944. leta in čez dobra tri leta zamrl. Kranjec je bil v letih od 1947 do 54 glavni in odgovorni urednik Pavlihe, nato pa do leta 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in z načrtno obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je Janez Kranjec omogočil Pavlihi kontinuiteto in ga razvil v odmevno javno tribuno. Tretji Pavliha je nepretrgoma izhajal 44 let – do sredine leta 1991.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov