Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov