Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Neveljaven email naslov