Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.09.2016


FRANC  MIHAEL  STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikarj.  Slikal je  na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN  KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.

—–

Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR na Nanosu leta 1927 je bil tudi zobozdravnik  DORČE  SARDOČ.  Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.

—–

PRIMOŽ  KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Primož Kozak je pisal gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.

Prvo, “Dialogi”, je napisal leta 1957 in z njo ustvaril model,  po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil  na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.

—–

 Nemški  optični  mehanik  in  industrialec  CARL  ZEISS  je v sredini 19. stoletja ustanovil finomehanično delavnico za izdelavo preciznih optičnih instrumentov in postal specialist za mikroskope. S sodelavci je razvil tudi več vrst kakovostnega optičnega stekla, odpornega proti toploti. Njegovo podjetje v Jeni je sčasoma postalo eden največjih izdelovalcev precizne optične in finomehanične opreme, k njemu pa sodi tudi znana tovarna specialnih stekel v Mainzu. Carl Zeiss se je rodil na današnji dan pred 200-imi leti v Weimarju v Nemčiji.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.09.2016


FRANC  MIHAEL  STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikarj.  Slikal je  na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN  KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.

—–

Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR na Nanosu leta 1927 je bil tudi zobozdravnik  DORČE  SARDOČ.  Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.

—–

PRIMOŽ  KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Primož Kozak je pisal gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.

Prvo, “Dialogi”, je napisal leta 1957 in z njo ustvaril model,  po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil  na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.

—–

 Nemški  optični  mehanik  in  industrialec  CARL  ZEISS  je v sredini 19. stoletja ustanovil finomehanično delavnico za izdelavo preciznih optičnih instrumentov in postal specialist za mikroskope. S sodelavci je razvil tudi več vrst kakovostnega optičnega stekla, odpornega proti toploti. Njegovo podjetje v Jeni je sčasoma postalo eden največjih izdelovalcev precizne optične in finomehanične opreme, k njemu pa sodi tudi znana tovarna specialnih stekel v Mainzu. Carl Zeiss se je rodil na današnji dan pred 200-imi leti v Weimarju v Nemčiji.


06.11.2022

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

8. november - tovarna lepenke, kartona in papirja v Količevem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.11.2022

7. november - prva uspešna operacija sive mrene pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

6. november - antanta pozdravlja nastanek Države SHS

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

5. november - ustanovitej Pomorskega muzeja S. Mašere v Piranu

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

4. november - slovenski župan Clevelanda

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.11.2022

3. november - nesreča Orient Expressa pri Brestanici

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.11.2022

2. november - sveti Viktorin ptujski

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.10.2022

1. november - generalske epolete na majorjeva ramena

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


31.10.2022

31. oktober - luč reformacije, spodbuda k svobodi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

29. oktober - pozabljeni in spet najdeni literat

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

28. oktober - 94 let slovenskega radia

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

27. oktober - Slovenija in Hrvaška v projekt jedrske elektrarne

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.10.2022

26. oktober - mojster planinske fotografije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.10.2022

25. oktober - državni praznik – Dan suverenosti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.10.2022

24. oktober - utemeljitelj naše znanstvene medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.10.2022

23. oktober - prvi Borštnikov prstan za igralske presežke

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


22.10.2022

22. oktober - 100 let skavtske organizacije pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.10.2022

21. oktober - prva Slovenka – kiparka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 38 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov