Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC MIHAEL STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikarj. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
—–
Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR na Nanosu leta 1927 je bil tudi zobozdravnik DORČE SARDOČ. Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.
—–
PRIMOŽ KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Primož Kozak je pisal gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.
Prvo, “Dialogi”, je napisal leta 1957 in z njo ustvaril model, po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Nemški optični mehanik in industrialec CARL ZEISS je v sredini 19. stoletja ustanovil finomehanično delavnico za izdelavo preciznih optičnih instrumentov in postal specialist za mikroskope. S sodelavci je razvil tudi več vrst kakovostnega optičnega stekla, odpornega proti toploti. Njegovo podjetje v Jeni je sčasoma postalo eden največjih izdelovalcev precizne optične in finomehanične opreme, k njemu pa sodi tudi znana tovarna specialnih stekel v Mainzu. Carl Zeiss se je rodil na današnji dan pred 200-imi leti v Weimarju v Nemčiji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC MIHAEL STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikarj. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
—–
Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR na Nanosu leta 1927 je bil tudi zobozdravnik DORČE SARDOČ. Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.
—–
PRIMOŽ KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Primož Kozak je pisal gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.
Prvo, “Dialogi”, je napisal leta 1957 in z njo ustvaril model, po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Nemški optični mehanik in industrialec CARL ZEISS je v sredini 19. stoletja ustanovil finomehanično delavnico za izdelavo preciznih optičnih instrumentov in postal specialist za mikroskope. S sodelavci je razvil tudi več vrst kakovostnega optičnega stekla, odpornega proti toploti. Njegovo podjetje v Jeni je sčasoma postalo eden največjih izdelovalcev precizne optične in finomehanične opreme, k njemu pa sodi tudi znana tovarna specialnih stekel v Mainzu. Carl Zeiss se je rodil na današnji dan pred 200-imi leti v Weimarju v Nemčiji.
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Neveljaven email naslov