Na današnji dan leta 1862 se je v Trenti rodil gorski vodnik JOŽE KOMAC – PAVER. Že kot mlad fant je bil eden najdrznejših divjih lovcev in dolga leta poklicni vodnik nemško-avstrijskega planinskega društva. Leta 1914 so ga izključili iz vrst vodnikov, ker je bil preveč samozavesten in uporniški ter tudi zaveden Slovenec. V navadnih okovanih čevljih, brez vrvi in druge opreme je septembra leta 1908 preplezal severno steno Triglava. V Julijske Alpe je vodil številne znane planince. Juliusa Kugyja – ta ga je imenoval »divji Joža« – je na Jalovcu ustavil tik pred padcem v prepad. Kot dober poznavalec Alp je Jože Komac – Paver odkril veliko gorskih poti in opravil številne prvenstvene ture.
—–
Na današnji dan leta 1901 je bila pri Svetem Jakobu, takratnem predmestju Trsta, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« ustanovljena »Šentjakobska čitalnica«, nekaj let pozneje pa je nove prostore dobila na Trgu Svetega Jakoba. Uspešno je delovala vse do prve svetovne vojne in tudi po njej, še posebej delovna pa je bila gledališka skupina. Ta je zadnjič nastopila julija leta 1926. Zastor, ki je takrat padel ob koncu uprizoritve Cankarjevega »Za narodov blagor«, je simbolično končal tudi delo čitalnice in vseh slovenskih organizacij, ki so imele v tej stavbi svoje prostore.
V čitalnici pri Svetem Jakobu je bila tudi knjižnica, ki je imela svoj »poslovni red«. V njem je med drugim pisalo, »da se knjige izposojujejo osebam obojega spola, ki stanujejo pri Svetem Jakobu, tudi če niso člani čitalnice«, pač pa sme društveni odbor odkloniti izposojo osebam, »ki so že večkrat zaostale z vrnitvijo knjig, ali ki knjige pomažejo ali raztrgajo, pa nočejo poravnati škode.«
Stanujočim izven Svetega Jakoba lahko posodijo knjige, »če je dotičnik osebno poznan v društvu ali vsaj kakemu odborniku ali s posebnim odborovim dovoljenjem.«
Knjige je bilo treba vrniti v roku 21 dni, kdor pa »v tej dobi ne vrne knjige, pošlje se mu sodnijski plačilni nalog ter zgubi za vedno pravico do izposojevanja.«
Čitalnica in knjižnica pri Svetem Jakobu v Trstu sta bili uradno ukinjeni na današnji dan leta 1927, gledališko dvorano pa so nasilno zavzeli fašisti in v njej odprli svoj rajonski sedež.
—–
Pogled v zgodovino vojskovanja pove, da so tanki prvič posegli v boje med prvo svetovno vojno: na današnji dan pred sto leti. To je bilo v bojih za Flers v Franciji. Tanki so bili angleški, oboroženi z dvema topovoma in dvema mitraljezoma, težki približno trideset ton, njihova največja hitrost po ravnem pa je bila šest kilometrov in pol na uro.
Sama beseda “tank” izvira iz hindujščine: v tem jeziku pravijo posodi za vodo “tankh”, iz česar je nastala angleška beseda “tank”. Novo orožje so Angleži poimenovali tako zato, da bi delavci, ki so izdelovali posamezne dele, mislili, da izdelujejo cisterne za prevažanje nafte. Kmalu za Angleži so tanke v svojo oborožitev vključili tudi Francozi. Nemci so svoje poslali v boj šele zadnje leto vojne, a so jih nato hitro razvijali in z njimi v začetku druge svetovne vojne izvedli uspešne “bliskovite” vdore.