Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ptujsko vino pred 100 leti na kraljevi poroki v Beogradu * Dan Primoža Trubarja * Urednik »Ameriškega družinskega koledarja« * Likovni umetnik in restavrator
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po nepotrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. * Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Kot duhovnik je Trubar služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi evropskih narodov.
Časnikar in književnik Ivan Molek se je leta 1900 izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary. Časnikar in književnik Ivan Molek se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Metliki.
Slikar in restavrator Mirko Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, tam je tudi diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in potem deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Pred sto leti (1922.) je bila v Beogradu, prestolnici Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vladarska poroka. Skoraj deset mesecev po tistem, ko je po smrti očeta Petra 1. kraljevske časti in dolžnosti prevzel prestolonaslednik Aleksander Karadjordjević, je sledila poroka z romunsko princeso Marijo, drugo hčerko romunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, nečakinje angleškega kralja Edvarda VII. in vnukinje kraljice Viktorije. Obred je bil v katedrali svetega Mihaela. Z organizacijo dogodka, ki je prišel na naslovnice svetovnih časopisov, je bilo sprva nekaj težav, a jih je uspešno zmogel komediograf Branislav Nušić, ki so ga imenovali za predsednika državnega poročnega odbora. Z dogodkom so bili povezani tudi slovenski podaniki, ki so na gostijo poslali zajeten sod najboljšega vina iz okolice Ptuja. Umetelno izrezljani hrastov sod je še danes na ogled v muzejskem delu Kraljeve kleti na Oplencu. Slovenija, natančneje, Gorenjska pa je bila tudi cilj poročnega potovanja in medenih tednov mladoporočencev. Na večer po poročnem slavju sta se odpravila na Bled, tam pa ju je pričakala množica zbranih v narodnih nošah. Kraljevski par se je v spremstvu bogato okrašenih čolnov in glasbe, ki je odmevala z odra na vodi, s pletno popeljal do otoka in nazaj.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ptujsko vino pred 100 leti na kraljevi poroki v Beogradu * Dan Primoža Trubarja * Urednik »Ameriškega družinskega koledarja« * Likovni umetnik in restavrator
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po nepotrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. * Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Kot duhovnik je Trubar služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi evropskih narodov.
Časnikar in književnik Ivan Molek se je leta 1900 izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary. Časnikar in književnik Ivan Molek se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Metliki.
Slikar in restavrator Mirko Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, tam je tudi diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in potem deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Pred sto leti (1922.) je bila v Beogradu, prestolnici Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vladarska poroka. Skoraj deset mesecev po tistem, ko je po smrti očeta Petra 1. kraljevske časti in dolžnosti prevzel prestolonaslednik Aleksander Karadjordjević, je sledila poroka z romunsko princeso Marijo, drugo hčerko romunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, nečakinje angleškega kralja Edvarda VII. in vnukinje kraljice Viktorije. Obred je bil v katedrali svetega Mihaela. Z organizacijo dogodka, ki je prišel na naslovnice svetovnih časopisov, je bilo sprva nekaj težav, a jih je uspešno zmogel komediograf Branislav Nušić, ki so ga imenovali za predsednika državnega poročnega odbora. Z dogodkom so bili povezani tudi slovenski podaniki, ki so na gostijo poslali zajeten sod najboljšega vina iz okolice Ptuja. Umetelno izrezljani hrastov sod je še danes na ogled v muzejskem delu Kraljeve kleti na Oplencu. Slovenija, natančneje, Gorenjska pa je bila tudi cilj poročnega potovanja in medenih tednov mladoporočencev. Na večer po poročnem slavju sta se odpravila na Bled, tam pa ju je pričakala množica zbranih v narodnih nošah. Kraljevski par se je v spremstvu bogato okrašenih čolnov in glasbe, ki je odmevala z odra na vodi, s pletno popeljal do otoka in nazaj.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov