Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnja bazilika Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem je v začetku 19. stoletja, ko je slikar Leopold Layer zaradi zaobljube poslikal stene Marijine kapele takratne cerkve svetega Vida in pozneje še podobo Marije z otrokom, postala osrednji slovenski romarski kraj, in v drugi polovici 19. stoletja so se tam začele dogajati neverjetne ozdravitve.
Osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. Samo ležala je in se komaj kaj premikala. Zdravila niso zalegla in zdravnik ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna. Tavčarjeva se je odločila, da poprosi zdravja pri Mariji in tako so jo na današnji dan leta 1863 odnesli na Brezje. Tam je med mašo prosila, da bi zmogla spet hoditi. Začutila je, da lahko hromo nogo spet premika in v presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.
V naslednjih letih je bilo še več podobnih nenavadnih ozdravitev in rešitev ljudi, ko so se znašli v izgubljenih situacijah, in stara cerkev je kmalu postala premajhna. Novorenesančna cerkev na Brezjah, ki jo je leta 1900 posvetil kardinal Jakob Missia, vključuje tudi staro kapelo posvečeno Mariji Pomagaj, nekdaj obokano s kupolo.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik VENO PILON. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastale njegove prve risbe in gvaši. Kasneje je študiral na akademiji v Pragi, v Firencah ter v Muzeju umetne obrti na Dunaju. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in tam prebil svoja najplodnejša ustvarjalna leta. Leta 1930 se je preselil v Pariz in bil tam po drugi svetovni vojni neuradni slovenski kulturni ataše – vse do vrnitve v rodno Ajdovščino leta 1967. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Veno Pilon je 1970. leta dobil Prešernovo nagrado
—–
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem Sadu.
—–
Za konec pa še tole: ob 16-ih in 21 minut se bo začela koledarska jesen.
Njene sadove – takšne ali drugačne – bomo uživali vse do 21. decembra, ko jo bo 16 minut pred poldnem zamenjala koledarska zima.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Današnja bazilika Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem je v začetku 19. stoletja, ko je slikar Leopold Layer zaradi zaobljube poslikal stene Marijine kapele takratne cerkve svetega Vida in pozneje še podobo Marije z otrokom, postala osrednji slovenski romarski kraj, in v drugi polovici 19. stoletja so se tam začele dogajati neverjetne ozdravitve.
Osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. Samo ležala je in se komaj kaj premikala. Zdravila niso zalegla in zdravnik ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna. Tavčarjeva se je odločila, da poprosi zdravja pri Mariji in tako so jo na današnji dan leta 1863 odnesli na Brezje. Tam je med mašo prosila, da bi zmogla spet hoditi. Začutila je, da lahko hromo nogo spet premika in v presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.
V naslednjih letih je bilo še več podobnih nenavadnih ozdravitev in rešitev ljudi, ko so se znašli v izgubljenih situacijah, in stara cerkev je kmalu postala premajhna. Novorenesančna cerkev na Brezjah, ki jo je leta 1900 posvetil kardinal Jakob Missia, vključuje tudi staro kapelo posvečeno Mariji Pomagaj, nekdaj obokano s kupolo.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik VENO PILON. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastale njegove prve risbe in gvaši. Kasneje je študiral na akademiji v Pragi, v Firencah ter v Muzeju umetne obrti na Dunaju. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in tam prebil svoja najplodnejša ustvarjalna leta. Leta 1930 se je preselil v Pariz in bil tam po drugi svetovni vojni neuradni slovenski kulturni ataše – vse do vrnitve v rodno Ajdovščino leta 1967. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Veno Pilon je 1970. leta dobil Prešernovo nagrado
—–
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem Sadu.
—–
Za konec pa še tole: ob 16-ih in 21 minut se bo začela koledarska jesen.
Njene sadove – takšne ali drugačne – bomo uživali vse do 21. decembra, ko jo bo 16 minut pred poldnem zamenjala koledarska zima.
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov