Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
MIHAEL OMERZA sodi med vodilne skladatelje slovenskega baroka. Rodil se je na današnji dan leta 1679 v Kamniku in se glasbeno izobraževal v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Po študiju teologije na Dunaju je leta 1702 postal študijski in glasbeni prefekt ter zborovodja v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani. Od leta 1705 do 1715 je bil vikar in vodja zbora v stolnici, nato pa župnik na Igu. Mihaelu Omerzi pripisujejo vsaj pet oratorijev.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« cele vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podráge podrejeni vikariatu v Šembídu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke.. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strukovcih v Prekmurju.
—–
V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan pred 90-imi leti rodil RUDOLF VOUK. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
MIHAEL OMERZA sodi med vodilne skladatelje slovenskega baroka. Rodil se je na današnji dan leta 1679 v Kamniku in se glasbeno izobraževal v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Po študiju teologije na Dunaju je leta 1702 postal študijski in glasbeni prefekt ter zborovodja v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani. Od leta 1705 do 1715 je bil vikar in vodja zbora v stolnici, nato pa župnik na Igu. Mihaelu Omerzi pripisujejo vsaj pet oratorijev.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« cele vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podráge podrejeni vikariatu v Šembídu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke.. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strukovcih v Prekmurju.
—–
V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan pred 90-imi leti rodil RUDOLF VOUK. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov