Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
MIHAEL OMERZA sodi med vodilne skladatelje slovenskega baroka. Rodil se je na današnji dan leta 1679 v Kamniku in se glasbeno izobraževal v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Po študiju teologije na Dunaju je leta 1702 postal študijski in glasbeni prefekt ter zborovodja v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani. Od leta 1705 do 1715 je bil vikar in vodja zbora v stolnici, nato pa župnik na Igu. Mihaelu Omerzi pripisujejo vsaj pet oratorijev.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« cele vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podráge podrejeni vikariatu v Šembídu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke.. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strukovcih v Prekmurju.
—–
V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan pred 90-imi leti rodil RUDOLF VOUK. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
MIHAEL OMERZA sodi med vodilne skladatelje slovenskega baroka. Rodil se je na današnji dan leta 1679 v Kamniku in se glasbeno izobraževal v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Po študiju teologije na Dunaju je leta 1702 postal študijski in glasbeni prefekt ter zborovodja v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani. Od leta 1705 do 1715 je bil vikar in vodja zbora v stolnici, nato pa župnik na Igu. Mihaelu Omerzi pripisujejo vsaj pet oratorijev.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« cele vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podráge podrejeni vikariatu v Šembídu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke.. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strukovcih v Prekmurju.
—–
V Šent Lovrencu na avstrijskem Koroškem se je na današnji dan pred 90-imi leti rodil RUDOLF VOUK. Bil je okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo, leta 1965 pa je prevzel vodstvo oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Na pedagoški akademiji v Celovcu je predaval metodiko dvojezičnega in slovenskega pouka ter sestavljal učbenike za dvojezične osnovne šole. Rudolf Vouk je v koroških slovenskih listih objavljal pesmi in mladinsko prozo ter bil leta 1952 soustanovitelj revije Mladi rod.
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Neveljaven email naslov