Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.