Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov