Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov