Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1769 so s prispevki rudarjev v Idriji zgradili Rudniško gledališče, najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč pa je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v Rudniškem gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 so v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovili Dramatično društvo, ki je delovalo vse do leta 1914.
—–
Filozof, politik in publicist BORIS ZIHERL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Trstu. Zaradi komunističnega prepričanja je bil že pred drugo svetovno vojno večkrat zaprt. Med narodooosvobodilnim bojem in po njem je imel pomembne politične funkcije v Beogradu in v Ljubljani, po letu 1953 pa je bil profesor na filozofski fakulteti in na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Težišče njegovega dela sta bili marksistična filozofija in obča sociologija. Po drugi svetovni vojni je objavil obširne razprave o Prešernu in Cankarju ter o eksistencializmu v kulturi.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral takšen naslov v spomin na leto, ko so kmečke množice na Kranjskem dobile prvo slovensko knjigo in tako postale slovenski narod. Časnik je bil sicer namenjen predvsem študentskim zadevam, vendar je posegal tudi v problematiko zunaj univerze. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi in nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
—–
Zbiralec ljudskih pesmi JOSIP DRAVEC je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Zapisoval je ljudske pesmi po Prekmurju, jih zvočno snemal po Prlekiji ter jih nekaj manj kot tisoč pripravil za znanstveni izdaji. Josip Dravec se je rodil na današnji dan leta 1912 v Martjancih v okolici Murske Sobote.
—–
Ruski skladatelj DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ je bil obetaven pianist, vendar se je kmalu v celoti posvetil komponiranju. Skladati je začel s štirinajstimi leti, simfonija, ki jo je napisal pet let pozneje, pa je le še potrdila njegovo nadarjenost. Poleg Sergeja Prokofjeva je najuglednejši skladatelj sovjetskega obdobja ter eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. V svojih delih je združeval elemente evropske moderne glasbe z izvirno domišljijo in rusko ljudsko glasbo.
Znan je po bogati melodiki, zanimivih, dramatičnih ritmih ter mojstrski instrumentaciji. Pisal je opere, komorno glasbo, samospeve, balete, scensko in filmsko glasbo ter simfonije. Med njimi so najpomembnejše Prva, Četrta, Peta in Sedma, imenovana Leningrajska. Ta je nastala v težkih časih nemškega obleganja tega mesta in bila prvič izvedena 9. avgusta leta 1942, prav na dan, ko se je Adolf Hitler odločil za dokončen obračun z Leningradom. Ruski skladatelj Dmitrij Šostakovič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Sankt Peterburgu.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov