Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov