Leta 1652 se je v kraju Jama pri Kranju rodil legendarni ropar Kljukec, s pravim imenom Anže Košir. Znan je bil po svoji drznosti in je od leta 1670 vodil tatinsko in roparsko tolpo na Gorenjskem. V njej so bili cigani, propadli študentje in potepuhi, nekakšni predhodniki poznejših rokovnjačev. Po desetih letih se je ločil od tolpe in po pomilostitvi zaživel kot spodoben gostilničar in uspešen ranocelnik. Najbrž zaradi prejšnjega življenja so ga čez leta obdolžili ropa v zakristiji škofjeloške cerkve. Takrat se je umaknil v Gradec, vendar so ga prijeli in odpeljali v Ljubljano. Gorenjski tolovaj Anže Košir – Kljukec je bil nato zaprt na gradu in v Tranči, dokler se ni zaradi hudega mučenja obesil.

—–

Pravnik, skladatelj in astronom JANEZ JURIJ HOČEVAR je glasbeno izobrazbo dobil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju in v Padovi; tam je leta 1686 tudi doktoriral iz “obojega” prava, torej svetnega in cerkvenega. V Ljubljani je kot odvetnik kranjskih deželnih stanov sodeloval v pravdah pred ograjnim sodiščem, ki je obravnavalo predvsem civilne spore plemstva; ograjno sodišče je dobilo ime po ograji, ki je ločila sodni zbor od strank in občinstva. Bil je tudi glasbeni vodja jezuitskega gledališča ter skladal cerkvena dela in glasbo za jezuitske drame. Ukvarjal se je še z zvezdoslovjem in o tem napisal nekaj knjig. Bil je član Academie philharmonicorum in Academie operosorum, kjer si je nadel akademsko ime Candídus – Čisti.

Janez Jurij Hočevar je bil v letih od 1695 do 1703 tudi deželni krvni sodnik. V čarovniških procesih pred deželnimi sodišči Poljane ob Kolpi in Mehovo-Rupreč vrh je izrekal krute sodbe, prav tako v Ribnici na Dolenjskem, kjer je dve leti vodil zadnji veliki čarovniški proces pri nas. Ta je terjal vsaj sedem žrtev. V ohranjenem zapisniku piše, “da so obtožene čarovništva po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, trupla pa naj se vržejo na grmado in popolnoma sežgo v prah in pepel”. Janez Jurij Hočevar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Novem mestu.

—–

Bibliotekar in bibliograf FRANC SIMONIČ je zgodovino in slavistiko doštudiral v Gradcu in tam leta 1876 tudi doktoriral, nato pa je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov “Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900”. V okoli pet tisoč abecedno razvrščenih bibliografskih enotah je popisal knjige, časopisje, muzikalije in zemljevide, ki so izšli kjekoli, vendar s slovenskim besedilom, in tujejezična dela slovenskih avtorjev. Franc Simonič se je rodil na današnji dan leta 1847 v Ivanjkovcih pri Ormožu

—–

Gledališki igralec in režiser VLADIMIR SKRBINŠEK se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Tako kot mnogi gledališki umetniki takratnih časov je igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo » Pygmaliona«. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan.