Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1652 se je v kraju Jama pri Kranju rodil legendarni ropar Kljukec, s pravim imenom Anže Košir. Znan je bil po svoji drznosti in je od leta 1670 vodil tatinsko in roparsko tolpo na Gorenjskem. V njej so bili cigani, propadli študentje in potepuhi, nekakšni predhodniki poznejših rokovnjačev. Po desetih letih se je ločil od tolpe in po pomilostitvi zaživel kot spodoben gostilničar in uspešen ranocelnik. Najbrž zaradi prejšnjega življenja so ga čez leta obdolžili ropa v zakristiji škofjeloške cerkve. Takrat se je umaknil v Gradec, vendar so ga prijeli in odpeljali v Ljubljano. Gorenjski tolovaj Anže Košir – Kljukec je bil nato zaprt na gradu in v Tranči, dokler se ni zaradi hudega mučenja obesil.
—–
Pravnik, skladatelj in astronom JANEZ JURIJ HOČEVAR je glasbeno izobrazbo dobil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju in v Padovi; tam je leta 1686 tudi doktoriral iz “obojega” prava, torej svetnega in cerkvenega. V Ljubljani je kot odvetnik kranjskih deželnih stanov sodeloval v pravdah pred ograjnim sodiščem, ki je obravnavalo predvsem civilne spore plemstva; ograjno sodišče je dobilo ime po ograji, ki je ločila sodni zbor od strank in občinstva. Bil je tudi glasbeni vodja jezuitskega gledališča ter skladal cerkvena dela in glasbo za jezuitske drame. Ukvarjal se je še z zvezdoslovjem in o tem napisal nekaj knjig. Bil je član Academie philharmonicorum in Academie operosorum, kjer si je nadel akademsko ime Candídus – Čisti.
Janez Jurij Hočevar je bil v letih od 1695 do 1703 tudi deželni krvni sodnik. V čarovniških procesih pred deželnimi sodišči Poljane ob Kolpi in Mehovo-Rupreč vrh je izrekal krute sodbe, prav tako v Ribnici na Dolenjskem, kjer je dve leti vodil zadnji veliki čarovniški proces pri nas. Ta je terjal vsaj sedem žrtev. V ohranjenem zapisniku piše, “da so obtožene čarovništva po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, trupla pa naj se vržejo na grmado in popolnoma sežgo v prah in pepel”. Janez Jurij Hočevar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Novem mestu.
—–
Bibliotekar in bibliograf FRANC SIMONIČ je zgodovino in slavistiko doštudiral v Gradcu in tam leta 1876 tudi doktoriral, nato pa je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov “Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900”. V okoli pet tisoč abecedno razvrščenih bibliografskih enotah je popisal knjige, časopisje, muzikalije in zemljevide, ki so izšli kjekoli, vendar s slovenskim besedilom, in tujejezična dela slovenskih avtorjev. Franc Simonič se je rodil na današnji dan leta 1847 v Ivanjkovcih pri Ormožu
—–
Gledališki igralec in režiser VLADIMIR SKRBINŠEK se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Tako kot mnogi gledališki umetniki takratnih časov je igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo » Pygmaliona«. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1652 se je v kraju Jama pri Kranju rodil legendarni ropar Kljukec, s pravim imenom Anže Košir. Znan je bil po svoji drznosti in je od leta 1670 vodil tatinsko in roparsko tolpo na Gorenjskem. V njej so bili cigani, propadli študentje in potepuhi, nekakšni predhodniki poznejših rokovnjačev. Po desetih letih se je ločil od tolpe in po pomilostitvi zaživel kot spodoben gostilničar in uspešen ranocelnik. Najbrž zaradi prejšnjega življenja so ga čez leta obdolžili ropa v zakristiji škofjeloške cerkve. Takrat se je umaknil v Gradec, vendar so ga prijeli in odpeljali v Ljubljano. Gorenjski tolovaj Anže Košir – Kljukec je bil nato zaprt na gradu in v Tranči, dokler se ni zaradi hudega mučenja obesil.
—–
Pravnik, skladatelj in astronom JANEZ JURIJ HOČEVAR je glasbeno izobrazbo dobil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju in v Padovi; tam je leta 1686 tudi doktoriral iz “obojega” prava, torej svetnega in cerkvenega. V Ljubljani je kot odvetnik kranjskih deželnih stanov sodeloval v pravdah pred ograjnim sodiščem, ki je obravnavalo predvsem civilne spore plemstva; ograjno sodišče je dobilo ime po ograji, ki je ločila sodni zbor od strank in občinstva. Bil je tudi glasbeni vodja jezuitskega gledališča ter skladal cerkvena dela in glasbo za jezuitske drame. Ukvarjal se je še z zvezdoslovjem in o tem napisal nekaj knjig. Bil je član Academie philharmonicorum in Academie operosorum, kjer si je nadel akademsko ime Candídus – Čisti.
Janez Jurij Hočevar je bil v letih od 1695 do 1703 tudi deželni krvni sodnik. V čarovniških procesih pred deželnimi sodišči Poljane ob Kolpi in Mehovo-Rupreč vrh je izrekal krute sodbe, prav tako v Ribnici na Dolenjskem, kjer je dve leti vodil zadnji veliki čarovniški proces pri nas. Ta je terjal vsaj sedem žrtev. V ohranjenem zapisniku piše, “da so obtožene čarovništva po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, trupla pa naj se vržejo na grmado in popolnoma sežgo v prah in pepel”. Janez Jurij Hočevar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Novem mestu.
—–
Bibliotekar in bibliograf FRANC SIMONIČ je zgodovino in slavistiko doštudiral v Gradcu in tam leta 1876 tudi doktoriral, nato pa je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov “Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900”. V okoli pet tisoč abecedno razvrščenih bibliografskih enotah je popisal knjige, časopisje, muzikalije in zemljevide, ki so izšli kjekoli, vendar s slovenskim besedilom, in tujejezična dela slovenskih avtorjev. Franc Simonič se je rodil na današnji dan leta 1847 v Ivanjkovcih pri Ormožu
—–
Gledališki igralec in režiser VLADIMIR SKRBINŠEK se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Tako kot mnogi gledališki umetniki takratnih časov je igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo » Pygmaliona«. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov