Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov