Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Neveljaven email naslov