Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov