Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Železnikih.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomin” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
—–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
——
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Železnikih.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomin” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
—–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
——
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov