Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Železnikih.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomin” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
—–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
——
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.
——
Šolnik in metodik Luka LAVTAR je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Železnikih.
—–
Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.
Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomin” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.
—–
Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
——
Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov