Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice (te so učile predvsem ročna dela) brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo.
Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kakor učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, medtem ko učiteljica doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje.«
—–
Kmetovalec SIMON KOS – rodil se je na današnji dan leta 1911 v Rutu pri Tolminu – je bil član prepovedane narodno-revolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Od leta 1936 je bil odgovoren za njene akcije na baškem območju. Čez mejo je vodil protifašiste in v Julijsko krajino prinašal orožje, razstrelivo in protifašistično literaturo. Med množičnimi aretacijami tigrovcev leta 1940 je bil aretiran, na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in skupaj s še štirimi obtoženimi decembra leta 1941 ustreljen na Opčinah. Leta 1997 je bil posmrtno odlikovan z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 88-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti je takratni predsednik Združenih držav Amerike Grover Cleveland na otoku Bedloe (zdaj se ta delček kopnega imenuje Otok svobode) pred vhodom v newyorško pristanišče slovesno odkril Kip Svobode – simbolično upodobitev svobode v podobi ženske z baklo v roki. 46 metrov visok kip po načrtih francoskega kiparja Frédérica-Augusta Bartholdija je izdelan iz bakrenih plošč, načrt za nosilno jekleno konstrukcijo pa je naredil sloviti Gustav Eiffel. Kip Svobode je kmalu po postavitvi postal eden simbolov Združenih držav Amerike.