Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.11.2016


Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let ter prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere med njimi so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
V dobi katoliškega prebujenja slovenskega naroda se je rodila zamisel, da naj bi se mladina “duševno in telesno krepila in pripravljala na hude narodne in kulturne boje s telovadbo”. Novembra leta 1905 je bil imenovan odbor za uradno ustanovitev telovadnega odseka v Ljubljani, društvo pa je začelo delovati na današnji dan pred 110-imi leti. Ta telovadna organizacija pod pokroviteljstvom Slovenske krščanske socialne zveze – pozneje se je imenovala “Orel” – je hitro postala mogočna mladinska telovadna in vzgojna organizacija. Oblikovanje vse večjega števila odsekov “Orla” je spodbudila predvsem dokončna prevlada napredno-liberalne politične usmeritve pri do takrat vsenarodnem društvu “Sokol”. Orli so imeli svojo himno, prapor in kroje. Leta 1909 se je ta organizacija preimenovala v “Zvezo Orlov” in se do prve svetovne vojne po številu članov (okoli 6000) približala “Sokolu”, po številu odsekov pa ga je celo presegla.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer STANE DREMELJ. Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.
—–
Pisatelj LOJZE KOVAČIČ se je rodil na današnji dan leta 1928 v Baslu v Švici, nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pa se je s starši vrnil v Ljubljano. Po šolanju in diplomi na Višji pedagoški šoli leta 1962 je postal svobodni književnik, bil pa je tudi dramaturg v lutkovnem gledališču oziroma Pionirskem domu v Ljubljani, v katerem se je posvečal lutkovnemu in književnemu mentorstvu. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma, a je vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja, vendar ga je njegova psihološko-biološko opredeljena notranjost bolj zanimala kakor družbeni konflikt. Pozneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda.
Vsa njegova dela so po večini avtobiografsko obarvana, po slogu pa jih uvrščajo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Osrednja dela Lojzeta Kovačiča so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, roman iz vojaškega življenja Resničnost ter avtobiografski deli Pet fragmentov in Prišleki. Leta 1973 je prejel Prešernovo nagrado.


Na današnji dan

6246 epizod

Na današnji dan

6246 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.11.2016


Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let ter prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere med njimi so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
V dobi katoliškega prebujenja slovenskega naroda se je rodila zamisel, da naj bi se mladina “duševno in telesno krepila in pripravljala na hude narodne in kulturne boje s telovadbo”. Novembra leta 1905 je bil imenovan odbor za uradno ustanovitev telovadnega odseka v Ljubljani, društvo pa je začelo delovati na današnji dan pred 110-imi leti. Ta telovadna organizacija pod pokroviteljstvom Slovenske krščanske socialne zveze – pozneje se je imenovala “Orel” – je hitro postala mogočna mladinska telovadna in vzgojna organizacija. Oblikovanje vse večjega števila odsekov “Orla” je spodbudila predvsem dokončna prevlada napredno-liberalne politične usmeritve pri do takrat vsenarodnem društvu “Sokol”. Orli so imeli svojo himno, prapor in kroje. Leta 1909 se je ta organizacija preimenovala v “Zvezo Orlov” in se do prve svetovne vojne po številu članov (okoli 6000) približala “Sokolu”, po številu odsekov pa ga je celo presegla.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer STANE DREMELJ. Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.
—–
Pisatelj LOJZE KOVAČIČ se je rodil na današnji dan leta 1928 v Baslu v Švici, nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pa se je s starši vrnil v Ljubljano. Po šolanju in diplomi na Višji pedagoški šoli leta 1962 je postal svobodni književnik, bil pa je tudi dramaturg v lutkovnem gledališču oziroma Pionirskem domu v Ljubljani, v katerem se je posvečal lutkovnemu in književnemu mentorstvu. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma, a je vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja, vendar ga je njegova psihološko-biološko opredeljena notranjost bolj zanimala kakor družbeni konflikt. Pozneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda.
Vsa njegova dela so po večini avtobiografsko obarvana, po slogu pa jih uvrščajo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Osrednja dela Lojzeta Kovačiča so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, roman iz vojaškega življenja Resničnost ter avtobiografski deli Pet fragmentov in Prišleki. Leta 1973 je prejel Prešernovo nagrado.


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar in praška šola glasbene kompozicije (1902)

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov