Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj in literarni zgodovinar FRAN CELESTIN se je rodil na današnji dan leta 1843 v Kléniku pri Litiji. Po študiju slavistike in klasične filologije je bil gimnazijski profesor v Vladimiru v Rusiji, Harkovu v Ukrajini, na Dunaju in v Zagrebu. Pisal je domoljubne pesmi in krajše romantične povesti. Kot poznavalec ruske literature je Slovence seznanjal z deli Gogolja, Lermontova, Turgenjeva in drugih. Najpomembnejša razprava Frana Celestina ima naslov Naše obzorje; v njej je ocenil slovenske realiste Jenka, Jurčiča, Levstika in Stritarja ter razvil program socialnokritičnega realizma.
—–
Umetnostni zgodovinar, organist, pianist in pedagog HUBERT BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1934 v Kamniku. Leta 1966 je v Ljubljani končal študij klavirja in orgel (orgelski študij tudi podiplomsko) ter diplomiral iz umetnostne zgodovine. Bil je baletni korepetiror v ljubljanski operi, profesor umetnostne zgodovine na novogoriški gimnaziji, od leta 1972 pa profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Posebno znan je bil po izvedbah Bachovih fug, pa tudi del drugih glasbenih klasikov. S pretanjeno muzikaličnostjo in tehnično dovršenostjo je na številnih samostojnih koncertih doma in v tujini med drugim izvedel celotna Bachova orgelska dela, ves čas pa je posebno skrb posvečal tudi izvedbam preostale starejše orgelske literature. Hubert Bergant je bil naš vodilni orgelski pedagog, visoko cenjen tudi v tujini, saj je veljal za enega najpomembnejših umetnikov na orglah v svetu.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo.
Stane Bélak je napisal tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za
zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli leta 1949 ob Kolodvorski ulici, dve leti pozneje pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Sicer pa je najstarejši živalski vrt na svetu dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj in literarni zgodovinar FRAN CELESTIN se je rodil na današnji dan leta 1843 v Kléniku pri Litiji. Po študiju slavistike in klasične filologije je bil gimnazijski profesor v Vladimiru v Rusiji, Harkovu v Ukrajini, na Dunaju in v Zagrebu. Pisal je domoljubne pesmi in krajše romantične povesti. Kot poznavalec ruske literature je Slovence seznanjal z deli Gogolja, Lermontova, Turgenjeva in drugih. Najpomembnejša razprava Frana Celestina ima naslov Naše obzorje; v njej je ocenil slovenske realiste Jenka, Jurčiča, Levstika in Stritarja ter razvil program socialnokritičnega realizma.
—–
Umetnostni zgodovinar, organist, pianist in pedagog HUBERT BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1934 v Kamniku. Leta 1966 je v Ljubljani končal študij klavirja in orgel (orgelski študij tudi podiplomsko) ter diplomiral iz umetnostne zgodovine. Bil je baletni korepetiror v ljubljanski operi, profesor umetnostne zgodovine na novogoriški gimnaziji, od leta 1972 pa profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Posebno znan je bil po izvedbah Bachovih fug, pa tudi del drugih glasbenih klasikov. S pretanjeno muzikaličnostjo in tehnično dovršenostjo je na številnih samostojnih koncertih doma in v tujini med drugim izvedel celotna Bachova orgelska dela, ves čas pa je posebno skrb posvečal tudi izvedbam preostale starejše orgelske literature. Hubert Bergant je bil naš vodilni orgelski pedagog, visoko cenjen tudi v tujini, saj je veljal za enega najpomembnejših umetnikov na orglah v svetu.
—–
Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo.
Stane Bélak je napisal tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za
zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.
—–
Večji ali manjši ponos vsakega večjega mesta je tudi živalski vrt. Tudi Ljubljana ga ima in tako kot živalski vrtovi drugod po Evropi je imel tudi naš zgodovinskega predhodnika v grajskih menažerijah ali fazanerijah. V Ljubljani je bil to Auerspergov vrt s kunci, fazani in redko perutnino. Kot poroča Valvazor, so nedaleč od mesta “slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.” Tedaj so bile živali kot del nenavadnih zbirk ali grajskega okolja v zabavo in sprostitev graščakov, poznejša urbanizacija in vse večja odtujenost od narave pa je spodbudila Ljubljano, da je odprla vsem dostopen živalski vrt.
Prvega – le z nekaj kletkami in terarijem za plazilce – so odprli leta 1949 ob Kolodvorski ulici, dve leti pozneje pa so ga preselili na jugozahodno območje Rožnika. V desetletjih se je razvil v sodoben živalski vrt, v katerem živi vsaka žival v njej čim bolj naravnem okolju, a vendar manjšem, kot bi ga imela na prostosti. V vrtu so zbrane živali z vseh celin, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Sicer pa je najstarejši živalski vrt na svetu dunajski – Habsburžani so ga zgradili že leta 1752 – in velja tudi za najlepšega v Evropi.
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Neveljaven email naslov