Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Kipar in slikar SREČKO KOTAR je leta 1949 končal likovno akademijo v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi ter pozneje poučeval risanje na različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Ukvarjal se je predvem z malo plastiko, njegove miniature s slovenskimi ljudskimi motivi pa so bile zelo priljubljene med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Njegovo najbolj znano delo je relief “Trnovski ribiči” nad vhodom v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici. Srečko Kotar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit ALOJZIJ ŠUŠTAR je teologijo študiral na ljubljanski teološki fakulteti, nato pa na Gregorijanski univerzi v Rimu; posvečen je bil leta 1946. V Rimu je opravil tudi licenciat iz filozofije in doktoriral iz teologije. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na zdravljenje v Švico, kjer si je kot profesor filozofije in moralne teologije ter kot rektor Visoke bogoslovne šole in škofov vikar v škofiji Chur pridobil velik ugled. Bil je tudi tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, leta 1976 pa je dobil status papeškega prelata.
Po vrnitvi v Ljubljano leta 1977 je postal kanonik stolnega kapitlja ter predavatelj na teološki fakulteti. Tri leta pozneje je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Med škofovsko službo do upokojitve leta 1997 je bil med drugim član papeškega Sveta za sredstva javnega obveščanja, véliki kancler teološke fakultete v Ljubljani, prvi predsednik Slovenske škofovske konference in podpredsednik jugoslovanske ter podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc.
Kot slovenski metropolit si je prizadeval za izboljšanje odnosov med Cerkvijo in državo, leta 1986 pa je prvikrat voščil za božič po radiu. S svojim mednarodnim ugledom in zvezami je veliko storil za priznanje samostojnosti Republike Slovenije, s takratnim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom pa sta leta 1990 vodila spravno slovesnost v Kočevskem rogu.
Alojzij Šuštar je napisal tudi več knjig s področja moralne teologije, številne razprave in članke pa je objavil tudi v tujih revijah. Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in častni doktor mariborske univerze, leta 2001 pa je prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v kraju Grmada pri Trebnjem.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom in vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Kipar in slikar SREČKO KOTAR je leta 1949 končal likovno akademijo v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi ter pozneje poučeval risanje na različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Ukvarjal se je predvem z malo plastiko, njegove miniature s slovenskimi ljudskimi motivi pa so bile zelo priljubljene med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Njegovo najbolj znano delo je relief “Trnovski ribiči” nad vhodom v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici. Srečko Kotar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit ALOJZIJ ŠUŠTAR je teologijo študiral na ljubljanski teološki fakulteti, nato pa na Gregorijanski univerzi v Rimu; posvečen je bil leta 1946. V Rimu je opravil tudi licenciat iz filozofije in doktoriral iz teologije. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na zdravljenje v Švico, kjer si je kot profesor filozofije in moralne teologije ter kot rektor Visoke bogoslovne šole in škofov vikar v škofiji Chur pridobil velik ugled. Bil je tudi tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, leta 1976 pa je dobil status papeškega prelata.
Po vrnitvi v Ljubljano leta 1977 je postal kanonik stolnega kapitlja ter predavatelj na teološki fakulteti. Tri leta pozneje je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Med škofovsko službo do upokojitve leta 1997 je bil med drugim član papeškega Sveta za sredstva javnega obveščanja, véliki kancler teološke fakultete v Ljubljani, prvi predsednik Slovenske škofovske konference in podpredsednik jugoslovanske ter podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc.
Kot slovenski metropolit si je prizadeval za izboljšanje odnosov med Cerkvijo in državo, leta 1986 pa je prvikrat voščil za božič po radiu. S svojim mednarodnim ugledom in zvezami je veliko storil za priznanje samostojnosti Republike Slovenije, s takratnim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom pa sta leta 1990 vodila spravno slovesnost v Kočevskem rogu.
Alojzij Šuštar je napisal tudi več knjig s področja moralne teologije, številne razprave in članke pa je objavil tudi v tujih revijah. Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in častni doktor mariborske univerze, leta 2001 pa je prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v kraju Grmada pri Trebnjem.
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Neveljaven email naslov