Na današnji dan leta 1785 se je v Idriji rodila  EVA  LUCIJA  CECILIJA  VIKTORIJA  EMILIJA  KRAUS,  dolgoletna bolj ali manj diskretna spremljevalka  Napoleona Bonaparteja. Leta 1805 sta se spoznala na Dunaju; menda se je francoski cesar z brhko Idrijčanko celo na skrivaj poročil, vsekakor pa jo je povzdignil v baronico Wolfsberško. Odtlej je Napoleona vse do leta 1814, ko se je prvič odpovedal prestolu, spremljala na vseh njegovih potovanjih. Pozneje se je poročila z dvornim odvetnikom, a zakon je kmalu propadel. Njen življenjski slog je bil malce čudaški: redila je namreč najrazličnejše živali, predvsem pse, konje, papige, pave, mačke in opice, zato je kmalu dobila vzdevek »hundgräfin« – pasja grofica. Napoleonova spremljevalka baronica Emilija Kraus je v revščini umrla leta 1845.

—–

Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura naposled odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna, prepovedala pa je objavo Zdravljice. Prešernove pesmi so tako izšle na današnji dan pred 170-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je  20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.

—–

Najpomembnejše gledališko delo Antona Tomaža Linharta je komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Besedilo ni le prost prevod, ampak samostojna predelava in podomačitev dela »Figarova svadba« francoskega dramatika de Beaumarchaisa. Ker je ta v svoji komediji z duhovitimi šalami švrkal aristokratske privilegije   in   opozarjal   na   zdravo   pamet   preprostih   ljudi,   je   v   Parizu Beaumarchaisova igra čakala na uprizoritev šest let, na Dunaju pa je predstavo prepovedal sam cesar.

V »Matičku« je Linhart ohranil tipične lastnosti razsvetljensko-rokokojskega izvirnika, vendar ga je skrajšal, zmanjšal število oseb, dogajanje postavil na Gorenjsko in temu primerno spremenil socialne profile oseb, zlasti Matička. Najizvirnejši Linhartovi prizori prikazujejo odnos takratne birokracije do kmetov in slovenščine, posebno živ pa je tudi z gorenjščino obarvan jezik. Komedijo so začeli na amaterskih odrih uprizarjati v začetku leta 1848, decembra leta 1898 so jo uprizorili v novem Deželnem gledališčo v Ljubljani.

Najpomembnejša uprizoritev pred drugo svetovno vojno pa je bila na današnji dan leta 1934 v režiji Branka Gavelle in s prvimi igralci tedanje ljubljanske Drame: Ivanom Levarjem, Marijo Nablocko, Mihaelo Šaričevo in Modestom Sancinom. Režiser Gavella, ki je pred tem uprizoril že Beaumarhaisovo komedijo in Mozartovo opero o Figaru, je Linhartovo delo zelo cenil in tako pred 82-imi leti pripravil prvo umetniško neoporečno uprizoritev komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.