Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Ves čas je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je živel v Gradcu.
Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
—–
Arhitekt in oblikovalec JANKO OMAHEN je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je leta 1927 pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin. Leta 1976 je Janko Omahen izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Na novem letališču Bŕnik pri Ljubljani je na današnji dan leta 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče sicer še ni bilio dokončano; dograjene je bilo 2.200 metrov pristajalne steze in del ploščadi, letališka zgradba pa je bila le zasilna. Kmalu po odprtju pa so se začele težave z največjim jugoslovanskim letalskim prevoznikom JAT-om; ta ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, saj naj ne bi bilo sposobno sprejemati težkih letal tipa “caravell”.
Brniško Letališče se je tako uveljavilo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred drugo svetovno vojno s prvega slovenskega letališča, ki so ga leta 1933 odprli v Polju pri Ljubljani, redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Z novega letališča je bila sprva redna zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile in to je bil tudi odločilni vzrok za odprtje drugega slovenskega mednarodnega letališča maja leta 1976 v Mariboru.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Ves čas je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je živel v Gradcu.
Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
—–
Arhitekt in oblikovalec JANKO OMAHEN je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je leta 1927 pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin. Leta 1976 je Janko Omahen izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Na novem letališču Bŕnik pri Ljubljani je na današnji dan leta 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče sicer še ni bilio dokončano; dograjene je bilo 2.200 metrov pristajalne steze in del ploščadi, letališka zgradba pa je bila le zasilna. Kmalu po odprtju pa so se začele težave z največjim jugoslovanskim letalskim prevoznikom JAT-om; ta ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, saj naj ne bi bilo sposobno sprejemati težkih letal tipa “caravell”.
Brniško Letališče se je tako uveljavilo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred drugo svetovno vojno s prvega slovenskega letališča, ki so ga leta 1933 odprli v Polju pri Ljubljani, redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Z novega letališča je bila sprva redna zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile in to je bil tudi odločilni vzrok za odprtje drugega slovenskega mednarodnega letališča maja leta 1976 v Mariboru.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov