Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1882 se je v Sóvjaku pri Vidmu ob Ščavnici rodil pisatelj in publicist IVAN VUK – Starogorski. Ob začetku prve svetovne vojne je bil mobiliziran, nato ranjen in prišel je v rusko ujetništvo. Tam se je opredelil za boljševizem in se pridružil Rdeči armadi. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa zaprt, nato pa je postal sindikalni delavec in sodelavec delavskih glasil in kulturno-prosvetnih društev. Leta 1923 je ustanovil proletarsko knjižnico in izdajal dela levičarskih avtorjev.
Kot člana Komunistične partije Jugoslavije in osrednjega odbora jugoslovanske podružnice Rdeče pomoči so ga naslednje leto zaprli, a po sedmih mesecih na obnovljenem procesu oprostili. Pred vojno je pisal sentimentalne povesti in prigodne pesmi, po vrnitvi iz Rusije pa socialno angažirane pravljice in legende, v katerih so se v pravljičnih podobah skrivale revolucionarne ideje. Ivan Vuk – Starogorski je pisal tudi reportažne družbenokritične črtice, šaljive podlistke iz domačega kraja in potopise.
—–
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
—–
Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1882 se je v Sóvjaku pri Vidmu ob Ščavnici rodil pisatelj in publicist IVAN VUK – Starogorski. Ob začetku prve svetovne vojne je bil mobiliziran, nato ranjen in prišel je v rusko ujetništvo. Tam se je opredelil za boljševizem in se pridružil Rdeči armadi. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa zaprt, nato pa je postal sindikalni delavec in sodelavec delavskih glasil in kulturno-prosvetnih društev. Leta 1923 je ustanovil proletarsko knjižnico in izdajal dela levičarskih avtorjev.
Kot člana Komunistične partije Jugoslavije in osrednjega odbora jugoslovanske podružnice Rdeče pomoči so ga naslednje leto zaprli, a po sedmih mesecih na obnovljenem procesu oprostili. Pred vojno je pisal sentimentalne povesti in prigodne pesmi, po vrnitvi iz Rusije pa socialno angažirane pravljice in legende, v katerih so se v pravljičnih podobah skrivale revolucionarne ideje. Ivan Vuk – Starogorski je pisal tudi reportažne družbenokritične črtice, šaljive podlistke iz domačega kraja in potopise.
—–
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
—–
Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov