Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov