Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.12.2016


Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.12.2016


Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov