Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov