Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov