Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek.
Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan leta 1857 v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zdravnica SLAVA KRISTAN LUNAČEK je največ svojega dela posvetila šolski medicini. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa je organizirala šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. Slava Kristan Lunaček se je rodila na današnji dan leta 1898 v Črnem Vrhu pri Idriji.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev.
Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Sicer pa: naj bo silvestrski ali pa starega leta večer –
veselo in brez skrbi ga lahko podaljšate globoko v novoletno jutro,
ekipa oddaje “Na današnji dan” pa vam želi prijetno silvestrovanje in Srečno!
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov