Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil leta 1390 v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Židov v teh treh deželah s podatki o židovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Književnik in politik LUDVIK PUŠ se je rodil na današnji dan leta 1896 v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz pedagogike, po koncu druge svetovne vojne pa je odšel v tujino in se leta 1949 naselil v New Yorku. Med drugim je bil tajnik Slovenske ljudske stranke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in slovenski predstavnik Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo. Napisal je brošuro “Svoboda v polmraku” ter avtobiografska dela “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”, “Klasje iz viharja” in “Dolga pot”. V časnikih Svobodna Slovenija in Ameriška domovina ter v zborniku Svobodna Slovenija je Ludvik
Puš objavljal tudi članke, razprave in polemične spise o političnem, gospodarskem in narodnostnem življenju Slovencev.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Časnikar in urednik JULE VRBIČ je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, nekaj pozneje pa je opravil še profesorski izpit. Septembra 1943. leta se je pridružil partizanom, po demobilizaciji pa je delal v več ministrstvih, na Radiu Ljubljana in do leta 1978 pri Časopisnem podjetju Pavliha. Bil je glavni in odgovorni urednik njegovih publikacij, med drugim tudi tednika “Pavliha” – lista za pametne Slovence, kot je pisalo v podnaslovu.. Tega je razvil v tedaj najpomembnejši družbenokritični humoristično-satirični list na Slovenskem. Jule Vrbič se je rodil na današnji dan leta 1912 v Šentjanžu pri Sevnici.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil leta 1390 v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Židov v teh treh deželah s podatki o židovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Književnik in politik LUDVIK PUŠ se je rodil na današnji dan leta 1896 v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz pedagogike, po koncu druge svetovne vojne pa je odšel v tujino in se leta 1949 naselil v New Yorku. Med drugim je bil tajnik Slovenske ljudske stranke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in slovenski predstavnik Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo. Napisal je brošuro “Svoboda v polmraku” ter avtobiografska dela “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”, “Klasje iz viharja” in “Dolga pot”. V časnikih Svobodna Slovenija in Ameriška domovina ter v zborniku Svobodna Slovenija je Ludvik
Puš objavljal tudi članke, razprave in polemične spise o političnem, gospodarskem in narodnostnem življenju Slovencev.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Časnikar in urednik JULE VRBIČ je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, nekaj pozneje pa je opravil še profesorski izpit. Septembra 1943. leta se je pridružil partizanom, po demobilizaciji pa je delal v več ministrstvih, na Radiu Ljubljana in do leta 1978 pri Časopisnem podjetju Pavliha. Bil je glavni in odgovorni urednik njegovih publikacij, med drugim tudi tednika “Pavliha” – lista za pametne Slovence, kot je pisalo v podnaslovu.. Tega je razvil v tedaj najpomembnejši družbenokritični humoristično-satirični list na Slovenskem. Jule Vrbič se je rodil na današnji dan leta 1912 v Šentjanžu pri Sevnici.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov