Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil leta 1390 v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Židov v teh treh deželah s podatki o židovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Književnik in politik LUDVIK PUŠ se je rodil na današnji dan leta 1896 v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz pedagogike, po koncu druge svetovne vojne pa je odšel v tujino in se leta 1949 naselil v New Yorku. Med drugim je bil tajnik Slovenske ljudske stranke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in slovenski predstavnik Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo. Napisal je brošuro “Svoboda v polmraku” ter avtobiografska dela “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”, “Klasje iz viharja” in “Dolga pot”. V časnikih Svobodna Slovenija in Ameriška domovina ter v zborniku Svobodna Slovenija je Ludvik
Puš objavljal tudi članke, razprave in polemične spise o političnem, gospodarskem in narodnostnem življenju Slovencev.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Časnikar in urednik JULE VRBIČ je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, nekaj pozneje pa je opravil še profesorski izpit. Septembra 1943. leta se je pridružil partizanom, po demobilizaciji pa je delal v več ministrstvih, na Radiu Ljubljana in do leta 1978 pri Časopisnem podjetju Pavliha. Bil je glavni in odgovorni urednik njegovih publikacij, med drugim tudi tednika “Pavliha” – lista za pametne Slovence, kot je pisalo v podnaslovu.. Tega je razvil v tedaj najpomembnejši družbenokritični humoristično-satirični list na Slovenskem. Jule Vrbič se je rodil na današnji dan leta 1912 v Šentjanžu pri Sevnici.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil leta 1390 v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Židov v teh treh deželah s podatki o židovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Književnik in politik LUDVIK PUŠ se je rodil na današnji dan leta 1896 v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz pedagogike, po koncu druge svetovne vojne pa je odšel v tujino in se leta 1949 naselil v New Yorku. Med drugim je bil tajnik Slovenske ljudske stranke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in slovenski predstavnik Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo. Napisal je brošuro “Svoboda v polmraku” ter avtobiografska dela “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”, “Klasje iz viharja” in “Dolga pot”. V časnikih Svobodna Slovenija in Ameriška domovina ter v zborniku Svobodna Slovenija je Ludvik
Puš objavljal tudi članke, razprave in polemične spise o političnem, gospodarskem in narodnostnem življenju Slovencev.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Časnikar in urednik JULE VRBIČ je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, nekaj pozneje pa je opravil še profesorski izpit. Septembra 1943. leta se je pridružil partizanom, po demobilizaciji pa je delal v več ministrstvih, na Radiu Ljubljana in do leta 1978 pri Časopisnem podjetju Pavliha. Bil je glavni in odgovorni urednik njegovih publikacij, med drugim tudi tednika “Pavliha” – lista za pametne Slovence, kot je pisalo v podnaslovu.. Tega je razvil v tedaj najpomembnejši družbenokritični humoristično-satirični list na Slovenskem. Jule Vrbič se je rodil na današnji dan leta 1912 v Šentjanžu pri Sevnici.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov