Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Modriču pri Laškem rodil pesnik in pisatelj ANTON TANC – ČULKOVSKI. V mladosti se je preživljal kot hlapec, rudar in hotelski sluga. Med 1. svetovno vojno je bil v Galiciji zajet in poslan na delo v rudnik Čulkovsk ob Donu – od tod tudi njegov psevdonim. Socialne pesmi v ekspresionističnem duhu, ki jih je napisal že pred vojno, je začel objavljati šele po vrnitvi iz ujetništva. Njegovo že natisnjeno zbirko “Glasovi iz teme” je mariborsko državno pravdništvo leta 1929 zaplenilo. V začetku 40-ih let prejšnjega stoletja je v reviji “Delavska politika” objavil prvi del romana “Slučaj Kúmbeger”, ki kaže na vplive francoskega pisatelja Emila Zolaja.. V tem romanu je v slovenskem slovstvu najbolj podrobno upodobljeno življenje rudarjev. Pesnik in pisatelj Anton Tanc – Čulkovski je tudi veliko objavljal ter prevajal iz ruščine in nemščine.
—–
Zdravnik, psihiater in pisatelj BOGOMIR MAGAJNA je pred drugo svetovno vojno delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, med njo je bil konfiniran v Italiji, leta 1943 pa je postal partizanski zdravnik. Kot književnik je najprej pisal krajšo prozo za odrasle in mladino. Tematsko se je opiral zlasti na Primorsko in na doživetja iz svojega psihiatričnega dela. Zanimiva je predvsem povest “Graničarji”, ki prikazuje življenje ob italijansko-jugoslovanski meji na Notranjskem. Bogomir Magajna se je uveljavil tudi kot mladinski pisatelj; pravljice “Brkonja Čeljustnik” in zbirka otroških zgodbic “Racko in Lija” so doživele več izdaj. Rodil se je na današnji dan leta 1904 na Gornjih Vremah pri Senožečah.
—–
V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja MINCA RABIČ. Rodila se je na današnji dan leta 1904 v Mojstrani. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.
Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič plačala vse stroške za skakalnega učitelja in več kot 40 otrok ter še za vzgojitelja, da je pazil nanje.
—-
Akademski slikar MILAN BIZOVIČAR je leta 1949 diplomiral na akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato nadaljeval študij na specialni šoli za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Kljub zelo obetajočemu slikanju v olju, temperi in akvarelu ter grafiki je skoraj vsa svoja ustvarjalna leta posvetil knjižni ilustraciji. Odlikuje ga čista in dinamična risba, ki predstavlja motiv v poenostavljeni obliki. K svežini prispeva tudi barvna lestvica, ki je včasih blizu slovenski ljudski umetnosti.
Ukvarjal se je tudi s knjižno opremo. Pri tem je besedilo, ilustracije in opremo povezal v nedeljivo celoto. Ilustriral je več kot sto knjig, med njimi Prežihove Solzice, Kovačičevega Možička med dimniki, izbrana dela Josipa Jurčiča, Levstikovo Najdihojco in Kosmačevega Tantadruja. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Levstikovo nagrado, na 6. bienalu slovenske ilustracije leta 2004 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. Milan Bizovičar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.