Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil pred 350-imi leti v Ljubljani.
—–
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Sicer tapetnik po poklicu je okoli leta 1912 začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.
—–
VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.
Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen ideološke kritike, češ, da je dekadent. Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil pred 350-imi leti v Ljubljani.
—–
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Sicer tapetnik po poklicu je okoli leta 1912 začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.
—–
VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.
Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen ideološke kritike, češ, da je dekadent. Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov