Slikar in grafik ZORAN MUŠIČ se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, njegova dela pa so danes v zbirkah najpomembnejših svetovnih galerij. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je nekaj časa živel v Španiji, po izbruhu španske državljanske vojne pa se je umaknil v Dalmacijo, katere pokrajina je poleg spominov na rojstni Kras močno vplivala na njegovo ustvarjanje. Po italijanski zasedbi je odšel na Goriško, tam pa so ga leta 1944 aretirali in internirali v taborišče Dachau. Po koncu druge svetovne vojne je živel po večini v Benetkah in Parizu.

Zgodnji Mušičevi motivi so bili portreti, akti, mestni trgi, tihožitja in krajine, po drugi svetovni vojni pa so v njegovih delih začeli prevladovati reminiscenčni motivi dalmatinskih konjičkov in krajev ter pretresljivi vtisi iz taboriščnega življenja. Ti so znani kot ciklus “Nismo mi poslednji”.

Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “legijo časti”. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Bukovici pri Gorici.

—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.

Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan leta 1920 v Trstu.

—–

Nemška policija je na današnji dan leta 1945 iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.

Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodje Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.