Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zborovodja, skladatelj in pedagog CIRIL PREGELJ si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.
Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
—–
Zdravnik pediater MATIJA AMBROŽIČ je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.
Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan leta 1889 na Hrastenícah pri Ljubljani.
—–
Skladatelj MATIJA BRAVNIČAR sodi med tiste naše skladatelje, ki so se kmalu ločili od vokalne glasbe in začeli gojiti takrat v Sloveniji še skoraj neznano simfonično glasbo. Rad se je opiral na domačo folkloro oziroma črpal iz nje, sicer pa je sprejel in razvijal ekspresionistične nazore svojega profesorja Marija Kogoja. Bravničar je napisal štiri simfonije, precej orkestralnih in komornih skladb ter operi “Pohujšanje v dolini Šentflorjanski” in “Hlapec Jernej in njegova pravica”. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1925 se je v Rogaški Slatini rodil slikar AVGUST LAVRENČIČ. Njegovo slikarstvo je veristična različica nadrealizma, vsebinsko navezana na predvojno tradicijo intimizma. V akvarelu je slikal nestvarne morske pejsaže brez navzočnosti figure. Avgust Lavrenčič je kot gledališki scenograf opremil tudi približno sto gledaliških predstav v Celju, Ljubljani, Mariboru in Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zborovodja, skladatelj in pedagog CIRIL PREGELJ si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.
Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
—–
Zdravnik pediater MATIJA AMBROŽIČ je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.
Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan leta 1889 na Hrastenícah pri Ljubljani.
—–
Skladatelj MATIJA BRAVNIČAR sodi med tiste naše skladatelje, ki so se kmalu ločili od vokalne glasbe in začeli gojiti takrat v Sloveniji še skoraj neznano simfonično glasbo. Rad se je opiral na domačo folkloro oziroma črpal iz nje, sicer pa je sprejel in razvijal ekspresionistične nazore svojega profesorja Marija Kogoja. Bravničar je napisal štiri simfonije, precej orkestralnih in komornih skladb ter operi “Pohujšanje v dolini Šentflorjanski” in “Hlapec Jernej in njegova pravica”. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1925 se je v Rogaški Slatini rodil slikar AVGUST LAVRENČIČ. Njegovo slikarstvo je veristična različica nadrealizma, vsebinsko navezana na predvojno tradicijo intimizma. V akvarelu je slikal nestvarne morske pejsaže brez navzočnosti figure. Avgust Lavrenčič je kot gledališki scenograf opremil tudi približno sto gledaliških predstav v Celju, Ljubljani, Mariboru in Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov